ADVERTISEMENT

Lei, Mate Iha Poder Polítika Nia Ain Okos?

Timor Post - Opiniaun
  • Share
Jose Raimundo Ximenes

Husi: Jose Raimundo Ximenes

Realidade politika no lei iha Timor Leste kona-ba problema lei brankeamentu kapital no finansiamentu terorizmu. Problema ne’e sai konsumu publiku, hodi hamosu polemika iha politika. Públiku sai manas liu tan wainhira mosu intervensaun husi membru governu balun no isu demite Ajente Xefe Investigador husi kargu.

ADVERTISEMENT
SCROLL FILA BA NOTISIA


Iha opiniaun ne’e, eskritor sei halo korelasaun entre influensia poder politika no lei. Eskritor mos sei halo análize kona-ba relasaun entre lei no poder politika ne’ebe aplika iha nasaun Timor Leste. Kestaun relasaun entre lei no polítika iha moris nasaun nian no interesante iha estadu, hodi diskute.

Iha pergunta ida kona-ba relasaun kauzativu entre lei no polítika ka kestaun kona-ba influensia lei ba polítika no influensia politika ba lei? Iha resposta tolu ne’ebé bele esplika kona-ba relasaun kauzativu entre lei no poder politika, mak hanesan tuir mai ne’e;

Dahulu, lei ne’e determinante ba polítika, tanba ne’e atividade polítika tenke regula no tenke sujeita ba regra legál sira.

Daruak, polítika mak determinante ba lei, tanba lei ne’e rezulta ka sai kristál ba interasaun no (maske) kompete ba vontade polítika.

Datoluk, polítika no lei nu’udar subestasaun sosiál iha pozisaun ida ne’ebé ho grau determinasaun ekilibradu entre ida seluk, tanba lei ne’e produtu desizaun polítika nian, bainhira lei eziste, atividade polítika hotu-hotu tenke sujeita ba regra legál sira.

Tuir mai ita sei haklean koñesimentu ituan kona-ba papél estrutura politika no grupu sira ne’ebe fo influensia ba poder politika no lei.

Papél Estrutura Polítika no Infraestrutura

Tuir Daniel S. Lev, desizaun ne’ebé desizivu iha prosesu legál mak konseitu no estrutura podér polítiku nian. Lei ne’e ladún klaru no sempre sai instrumentu ba polítiku, no lei depende ba ekilíbriu polítiku. Definisaun kona-ba podér, evolusaun husi ideolojia polítika, ekonomia, sosiál, no seluk tan (Daniel S. Lev, 1990: xii).

Maske prosesu legál ne’ebé refere iha leten la identifika ho intensaun atu estabelese lei, iha prátika. Prosesu no dinámika formasaun lei nian dala barak iha esperiénsia hanesan ne’e, mak hanesan konseitu no estrutura podér polítiku ne’ebé eziste iha sosiedade no determina makaas atu harii produtu legál. Tanba ne’e, atu kompriende relasaun entre polítika no lei iha nasaun ne’ebé deit, presiza estuda fundamentu kulturál, ekonomia, poder polítiku iha sosiedade, instituisaun estadu, no sira nia estrutura social.

Lee Mós :
Domin Nu'udar ‘Medida’ Ida Ba Ema Nia Asaun

Komprensaun adekuada kona-ba lei la’ós haree de’it ba lei nu’udar regra no prinsípiu ne’ebé regula moris ema nian iha sosiedade. Maibé tenke inklui mós instituisaun no prosesu sira ne’ebé presiza atu realiza lei iha realidade (Haree iha Mieke Komar iha tinan 2002: 91).

Husi faktu ida ne’e, bele hatene katak iha espasu lejítimu ida ba prosesu polítiku liu husi instituisaun polítika sira atu forma produtu legál. Kona-ba ida-ne’e, iha liafuan xave rua ne’ebé sei estuda liután kona-ba influénsia podér iha lei, mak hanesan “prosesu” no “instituisaun”. Hodi realiza regulamentu estatutu hanesan produtu polítika.

Influénsia ne’e bele haree iha rezultadu lejizlasaun hosi instituisaun polítika ne’ebé hetan influénsia maka’as hosi podér polítiku iha instituisaun polítika sira. Relasiona ho problema ne’e, Miriam Budiarjo argumenta katak poder polítiku define nu’udar kapasidade atu influénsia polítika públika (governu) iha sira nia formasaun no konsekuénsia, tuir titulár poder nian (M.Kusnadi, 2000: 118).

Iha prosesu estabelesimentu regulamentu legal husi instituisaun politiku sira, funsaun forsa politiku ne’ebé tuur iha instituisaun politika ne’e desizivu tebes. Instituisaun polítika sira ne’ebé ofisialmente fó autoridade atu forma lei ne’e, instituisaun ne’ebé férias de’it no la prienxe hosi sira ne’ebé fó autoridade. Tanba ne’e, instituisaun politika sira sai deit instrumentu ba grupu sira ne’ebé kaer poder politiku.

Forsa polítiku bele haree husi parte rua, hanesan forsa polítiku formál (instituisaun polítika) iha kazu ida ne’e, ne’ebé reflete iha estrutura podér instituisaun estadu nian, hanesan Prezidente, Konsellu Reprezentante Povu no instituisaun estadu nian sira seluk no podér polítiku Estadu nian. Infraestrutura polítika mak hanesan: partidu polítiku, lider komunitáriu, organizasaun komunitária, organizasaun naun governamentál, organizasaun profisionál no seluk tan. Nune’e, bele konklui katak formasaun ba produtu legál ne’e moris husi influénsia podér polítiku nian, liuhusi prosesu polítiku iha instituisaun estadu nian ne’ebé fó autoridade.

Lee Mós :
Opiniaun : “Reflexão Filosofico” Ita Boot Nia Promesa Hamate Ha’u Nia Liberdade

Hanesan deskreve ona iha seksaun uluk, teoria legál sira ne’ebé iha influensia forte ba konseitu no implementasaun moris legál iha Timor Leste ne’e pozitiu hela. Influênsia teoria ida ne’e bele haree husi domina konseitu kodifikasaun legal iha tipu oi-oin ne’ebé aplika iha Timor Leste no habelar ona ba iha sistema legal internasional no tradisional.

Nune’e mós, iha prátika lei iha sosiedade, influensia hosi pozitiu ne’e dominante tebes. Buat ne’ebé hanaran lei sempre liga ho regulamentu estatutária, aleinde ne’e, lei ne’e konsidera la’os lei no labele uza hanesan baze legál. Valór no norma sira ne’ebé la’ós iha lei bele rekoñese de’it kuandu lei iha posibilidade no bele prienxe lei no regulamentu sira ne’ebé la regula ka lae problema ne’e.

Influénsia Grupu sira interese nian iha Formasaun Lei

Aleinde forsa polítika ne’ebé tuur iha instituisaun polítika. Iha mós forsa seluk ne’ebé kontribui no influénsia ba produtu legál ne’ebé moris hosi instituisaun polítika sira. Forsa hirak ne’e nu’udar grupu ne’ebe iha interese oin-oin ho nia ezisténsia no papél garante no rekoñese tuir provizaun legál ne’ebe eziste iha país ne’ebé adere ba sistema demokrátiku, hanesan emprezáriu, líder sientífiku, grupu organizasaun komunitária, organizasaun komunitária, lider relijioza, organizasaun naun governamentál sira no seluk tan.

Faktu ne’ebé presiza atu realiza katak influénsia makaas hosi komunidade kona-ba formasaun lei no desizaun legál ne’ebé moris, bele akontese bainhira nesesidade ba justisa no orden públika seidauk realiza ka distúrbiu perigozu se ida-ne ‘e la hetan ninia kanál liuhosi polítika produtu legál ka desizaun ida-ne’ ebé adekuadu atu hatán ba ezijénsia komunidade nian.

Nota importante ne’ebé presiza halo iha ne’e, ba ema sira tau matan ba lei mak hanesan Walter Lippmann hateten ne’e; “Karik opiniaun públika domina governu, entaun iha desviu ne’ebé oho ema, kauza desviu ne’e, kuaze hanesan parajen, no la’ós abilidade atu ukun (Walter Lippmann, 1999: 15).

Lee Mós :
Os Verdes Nia 'Inimigu' Maka Lei Pensaun Vitalisia

Tanba ne ‘e, tenke nota ba ema sira ne’ebé halo lei katak importante atu tau atensaun ba ema barak nia lian husi grupu komunidade ne’ebé la iha asesu atu influénsia opiniaun públiku, la iha asesu ba influénsia polítika. Ida ne’e iha papel reprezentante povu ne’ebé eleitu liu husi mekanizmu demokrátiku ne’ebé eziste iha estrutura polítika no infraestrutura atu proteje povu nia interese, no atu kompriende loloos norma, regra, interese no nesesidade povu nian atu nune’e valór sira ne’e sai lei pozitivu.

Konkluzaun

Kompriende Lei Timor Leste nian tenki hare husi abut filosofia ne’ebe domina iha realidade kona-ba signifika saida mak kompriende nu’udar lei no saida mak ema fiar nu’udar hun ba forsa implementasaun lei.

Hosi deskrisaun iha seksaun anterior, la iha dúvida katak saida mak kompriende hanesan lei no fontes poder implementasaun lei hetan influénsia maka’as hosi fluxu servisu iha siénsia legál ne’ebé haree ba lei ne ‘e limitadu ba saida mak kontein iha lejislasaun ka posível bazeia ba provizaun sira iha lejizlasaun ne’e. Atu nune’e bele iha balansu entre poder politika no lei. Labele uza poder politika hodi hamate regra legal ne’ebe aplika iha Timor leste. Loloos ne’e, ema hotu hakruuk ba prosesu legal ne’ebe determinadu, sistema lei ne’ebe estabele, no respeitu institusaun ne’ebe halao lei. No poder polítika aplika tuir ema ida, grupu ouorganizasaun ida nia gostu.

Lei ne’e, mezmu seksaun ida ne’e sei kontinua hametin nia-an iha dezenvolvimentu sistema jurídiku Timor Leste nian iha futuru. Valór morál no étiku povu nian nomós interese sosiál sira iha sosiedade, só bele sai hanesan forsa kondusaun nian ida ba formasaun lei foun sira, liuhusi alterasaun, korresaun no formasaun ba lei no regulamentu foun sira.

 3,957 total views,  9 views today

Oinsa Ita nia Reaksaun iha Notisia Nee?
Like
Love
Haha
Wow
Sad
Angry
You have reacted on “Lei, Mate Iha Poder Polítika Nia Ain Okos?” A few seconds ago

Bele hare Video Seluk :
  • Share
ADVERTISEMENT
SCROLL FILA BA NOTISIA

Notisia Timorpost Seluk


Komentariu :
Timorpost.com. Respeita tebes Ita Nia opiniaun. Laran luak no uza etika bainhira hatoo opiniaun. Opiniaun iha Ita Nia responsabilidsde, tuir lei ITE.

Varanda
Kategoria
Video
Buka
Watch
Facebook
error:
Simu Notifikasaun Hosi Timor Post Online! OK No